V izposojo sem dobila knjigo Iz nevidne strani neba. Koliko modrosti so ljudje že od nekdaj premogli, pa so živeli ''zgolj'' v skladu z naravo, ... dokler niso prišli ljudje obremenjeni z balastom in jih zaničljivo poimenovali pogani.
''Ker pa razmišljam vedno le po kmečki pameti, saj drugače ne znam, vem, da smo ljudje različni in zato ne bomo nikoli enotni. Ko ocenjujemo na primer rože, hrano, dekleta in še vse drugo, se zaradi tega še ne pobijamo. Lahko se skregamo, kaj več pa verjetno ne. Vendar pa je čisto nekaj drugega, ko gre za vero. Tukaj pa se vedno pozabi, kaj te vere učijo. Preganjajo drugačnost! Še več, sovraštvo se tako namnoži in poveča, da pamet ne more blizu. Takrat gorijo hiše in teče kri.'' (str. 69)
