petek, 17. april 2020

Bel božič, zelena velika noč.

DNEVNIŠKI ZAPIS

17.04.2020


Tak, gume sem zamenjala,
nasadila in posejala sem skoraj vse, kar sem si zamislila.
Manjka mi samo še lubenica, pa kakšen paradižnik več,
saj mi je mraz uničil tri izmed njih -
sicer z enodnevno zamudo, pa vendar
se je pregovor bel božič-zelena velika noč uresničil.

Padavin se je treba veseliti!
#suša



En mesec ''dopusta'' je minil in v ponedeljek se vračam(o) na delo.
Mislim, da je bilo odmora ravno dovolj:
da so izginili podočnjaki (zaradi zgodnjega vstajanja),
da sem odpočila glavo (od vseh časovnih pritiskov točnosti in preračunavanj),
da sem sprostila telo in duha (zaradi dela z ljudmi).

Med vsemi nebulozami, ki se še vedno dogajajo v danem stanju,
mi ni uspelo kupiti jupola, da bi prebarvala spalnico in kuhinjo,
a se bo že našel čas tudi za to.

Kam pa naj hitimo? Na dopust?
Povsod je lepo, a doma je najlepše!

:)




nedelja, 5. april 2020

Ena sama dolga nedelja.

DNEVNIŠKI ZAPIS
05. 04. 2020


Pomlad je končno z vsemi pljuči zakorakala v našo deželo in upam, da tudi v naša srca. Mogoče nam bo vitamin D pomagal pri soočanju z vsakodnevnim
dolg-im-časom. 

A razmišljamo lahko tudi drugače. Če imaš srečo in si še naprej na plačilni listi, lahko vse skupaj seveda jemlješ bolj širokogrudno. Kot eno samo dolgo nedeljo, ki kar prekipeva od ne-dela. Ko se zbudiš brez plana, ko nisi odvisen od kazalcev na uri, ko si sproščeno privoščiš pivo, ali greš na dolg sprehod. Ko imaš čas za vse in nič. Končno smo lahko vsaj malo okusili, kako bi bilo zadeti na lotu, ker če to ni dobitek, potem res ne vem kaj je. 

Pa kaj, če si doma. Kavo si lahko skuhaš tudi na domačem štedilniku, pico si lahko spečeš v domači pečici, vse te majhne radosti si lahko pričaramo sami. Kdo rabi restavracije, pa kafiče, ali park. Živimo v gozdnati deželi, kjer je neskončno veliko poti, na katerih lahko sproščamo telo in možgane. 

Najslabše je gledati televizijo. Na vsakem programu korona sem, korona tja, na vsakem koraku letijo politikom iz ust neumnosti in nesmisli. Mogoče kompasa še niso izgubili, ampak zdravo kmečko pamet zagotovo. Če bi bilo stanje resnično resno, potem bi vse firme zaprle vrata, hrano bi delila vojska po domovih in resnično bi se počutili kot v kakšnem sci-fi filmu, ker sedaj, sedaj je samo Twilight Zone. Ampak to je super. Ceste so prazne, v trgovinah ni nobenega hitenja in prerivanja, vse je na izi in sproščeno. Uživajte v tem miru dokler lahko, saj bo po veliki noči naenkrat (začuda?) spet vse zalaufalo. Potem se bo videlo iz kakšnega testa smo. Verjetno bi morali v tem trpeti še vsaj nekaj mesecev, da bi se od klofute mogoče tudi kaj naučili. Upam staviti, da ne bo bistvenih sprememb. Trgovine bodo ob nedeljah spet odprte, če nam med tednom slučajno ne bo uspelo kupiti vsega potrebnega. 

Osebno me sicer najbolj skrbi potencialno obvezno cepljenje, vendar upam, da bomo premogli vsaj kanček zdrave pameti in se bomo temu uprli. Saj smo vendar svobodni ljudje, ki ne bomo tolerirali diktature. 

Smrt fašizmu, svoboda narodu!