''Samo, da je šiht.'' Ali zakaj imam rada Svetlano Makarovič.

Zaradi njenih pravljic, zaradi katerih sem se naučila brati pisane črke, pa tudi zato, ker pove ne samo to kar misli sama, ampak, ker pove to, kar si mnogi drugi ne upajo. 

Ker ostali, ostali bi se samo pogovarjali. Dialog in kompromis sta sicer lepi besedi, a vse preveč mlačni, da bi kaj pametnega rodili, ustvarili, spremenili.

Lepa beseda lepo mesto najde se tudi lepo sliši, a kaj ko eni ne marajo za to, ker pač sedijo na ušesih. 

Kot sem že nekoč rekla: dokler bodo vrste pred nakupovalnimi centri daljše od tistih na Rdečem križu, do takrat, se bomo pogovarjali. Do takrat bomo tiho. Do takrat bomo gledali v tla in si mislili svoje. Do takrat. Čeprav se bojim, da tudi še naprej. 

Do takrat pa bomo imeli na tisoče brezposelnih, lačnih, poteptanih, žalostnih ljudi.

Razprodali so nam celo državo, od vode do podjetij. Gospodarstva, razen nekaj družinskih in privat podjetij ter hipsterskih start-upov, ni več. Podjetja, ki so bila nekoč naš ponos so dobesedno ukradli, ker so pač kradli. Drugače ali lepše temu ne moremo reči.

Politiki pa mencajo in zbirajo politične točke. V njihovi moči je, da delajo spremembe. Verjetno jim je vseeno, ker so tako ali tako polni denarja in jim tudi v za nas težkih časih, ne bo hudega. 

V njihovi moči je, da spreminjajo zakone, ki so v škodo malim ljudem. Ko gre firma v stečaj, je treba vendar najprej poplačati banke ali po domače luknje brez dna; kdo takrat pomisli na delavce, ne vem. Ko jim delodajalec mesece ne daje plače ali plačuje prispevkov, še vedno hodijo delat. ''Samo, da je šiht''. Za božjo voljo, zakaj, če na koncu ostanejo brez vsega. 

Zakaj se takšnim delodajalcem, takšnim goljufom, dovoli, da odpirajo nove in nove firme, da se prikomolčajo na prestole, navsezadnje tudi v politiko? Zakaj takšni goljufi nikoli ne odgovarjajo? Če bi delavci takšnega goljufivega delodajalca zgrabili za kravato in ga vrgli v smetnjak, ker si kaj drugega ne zasluži, bi vsi po vrsti sedli na zatožno klop, ker to se vendar ne dela; bodimo kulturni, pogovarjajmo se, usedimo se za okroglo mizo in povejmo par floskul, obljubimo jim kaj, pa bojo že pozabili. 

In potem so naenkrat vsi bolani. Na smrt bolani, a očitno se jih še smrt otepa, saj še nobenega ubogega revčka ni pobralo. Glavno, da delajo grimase kako jih vse boli. No, te grimase bi komot delali tudi v zaporu, katerega se z vsemi štirimi branijo, a to seveda ne bi bilo etično, moralno ali v skladu s človekovimi pravicami in zdravniškim spričevalom.

Kje pa so etika, morala in človekove pravice, ko gre za delavce? Zanje to ne obstaja, naj se znajdejo kot vejo in znajo. 

Se sploh lahko čudimo odnosu ljudi do aktualnih tem? Kakšen odnos pa naj ima nekdo, ki je poteptan, razočaran, besen? Na žalost išče krivce drugje kot bi jih moral. 

In potem se pogovarjamo o tem kaj je sovražni govor. To, da nekomu rečeš, da je zahojen? Da je slovencelj? Do sovražnega govora Slovenci še prišli nismo. Škoda, mogoče bi pa pomagalo.

Zato Svetlana, hvala ker si, ker potrebujemo ljudi, ki z eno besedo povedo več, kot so nekateri zmožni povedati celo življenje.

Niti nismo toliko omejeni z žico, kot smo v lastnih glavah.

Leta 2004 so bili proti materinskemu domu, nekaj let zatem so bili proti komuni za odvajanje od mamil, par let nazaj so bili proti romski gostilni, danes pa so proti beguncem, tudi proti beguncem-otrokom. Dame in gospodje, dobrodošli v deželi slovenceljnev.

Ko so dijake iz dijaškega doma v Kranju spraševali zakaj so proti nastanitvi otrok v ''njihovem'' dijaškem domu, se je vsak njihov stavek začel z: ''Ne vem, ...'' Seveda ne vedo, ker vedo samo tisto, kar jim trobijo starši in učitelji. Človek ima vsaj upanje, da če starši pogrnejo pri vzgoji, da bodo lahko otroci vsaj nekaj tega nadoknadili v šoli, pod okriljem razgledanih in svetovljanskih učiteljev, a izkazalo se je, da so nekateri med njimi ravno tako zaplankani. (Menda je danes sovražni govor, če nekomu rečeš, da je zaplankan.)

In potem imamo na drugi strani cveta inteligence naše prosvete (op.a. sskj: prosvéta -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno) vse ostale državljane. Politike in nas, navadne smrtnike. Eni smo za in drugi so proti. Le od kod mi je to že znano?!

Ampak med politiki žal nimamo posebej kompetentih oseb z integriteto in vestjo. Pahor še ni prišel k sebi od svojega grillanja, Cmerar nima jajc, da bi udaril po mizi, Primc in apostoli so v svojem življenju očitno že vse dosegli in se nočejo več izpostavljat, Janša&Co. bi pa migrante vključno z otroki verjetno najraje kar v plinsko celico zaprli.

Imamo ljudi, ki nasprotujejo beguncem, ker jih bodo ropali, posiljevali, tepli, ker bodo srali in scali po njihovih brezhibnih angleških traticah in ubijali njihove kužke, ker muslimani menda ne marajo psov. In naš edini pravi še živeči führer se sladko smeji. Hlapčevski narod je pač nasedel njegovim populizmom, med katerimi ne manjka podtikanj in verjetno celo pravih pravcatih laži. Slovenski narod je vendar v strašni nevarnosti.

Imamo Vlado, ki je v politiko stopila z obljubo o integriteti, ki se je v praksi povsem sfižila in dobili smo le mevžastega predsednika Vlade, ki bolj momlja kot govori, pa še tisto kar pove je bolj kot ne en sam ne-vem. Porkamadona, a boste že enkrat udarili po mizi in nehali mencat?! Koga se bojite? Volivcev? Brez skrbi, na naslednjih volivah ne boste zmagali.

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji predsednika? Čisto zares. To ni prvoaprilska šala.

Zagotovo ste ga že kdaj videli, čeprav se zelo rad pomeša med navadno rajo in opravlja sto in en poklic. Ste na Valentinovo gledali oddajo Na žaru, o kateri se je tako pompozno govorilo in na katero so vsi komaj čakali? Točno, tam je bil naš predsednik osrednji gost. Vrgli so ga na žar, se na njegov račun malce pošalili in na koncu prijateljsko razšli. To je naš predsednik. Njegova vloga v državi je bolj ali manj simbolna. Po Ustavi mora predsednik:

• razpisovati volitve v državni zbor;

• razglašati zakone;

• imenovati državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;

• postavljati in odpoklicati veleposlanike in poslanike republike ter sprejemati poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;

• izdajati listine o ratifikaciji;

• odločati o pomilostitvah;

• podeljevati odlikovanja in častne naslove;

• opravljati druge zadeve, določene z ustavo. (http://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/predsednika-rs)

 

Da moramo vedno čakati celo večnost, da kot oseba, ki predstavlja državo, reče kakšno na račun aktualnih, perečih in zelo pomembnih zadev, je verjetno kriv Državni zbor, saj lahko predsednik samo na njegovo pobudo izreče mnenje na določeno temo. Kljub vsemu se mi zdi, da ob trenutnem dogajanju pri nas ne bi potreboval žegna s strani DZ-ja in bi lahko sam od sebe podal kakšno izjavo, npr. o zavajanju javnosti o tem koliko nas stane migrant/dan, o ksenofobiji, o rabi nacističnih simbolov na zborovanjih proti migrantom. Lahko bi, in nekaj tudi je izdavil, ampak to je bil le pljunek v morje.

Seveda ne morem mimo tistih, ki jim gre za otroke. Sedaj jim je očitno muca jezik popapala, pa so kar tiho. Primc in njegovi apostoli, vključno s Cerkvijo, so naenkrat ... pšššššt. Bodo pri nedeljski maši rekli kakšno o otrocih, ki so prišli čisto sami v Evropo? Bodo potrkali na srca vernikov vsaj za te otroke, če že za ostale migrante, begunce, tujce ali kakor koli se jim sploh še sme reči, ne bodo?

Ljubi moji Slovenci, saj vem, da niste čisto sami krivi in da bi bili v primeru boljšega ekonomskega stanja, ko bi bili tudi bolj zadovoljni in bogatejši, migrantom bolj naklonjeni, tako kot ste bili tajkunom in ostalim, ki so si leta v žepe tlačili tudi davkoplačevalski denar, pa ste bili tiho, ker kot je nekoč rekel Klemenčič, ki ga izredno spoštujem: ''Dokler so bili hladilniki polni, ljudi ni pretirano motilo, da se krade'' (ni čisto točen citat), vendar me žalosti to, da smo postali navadne egoistične pičke. Pozabili smo na koncentracijska taborišča, na milijone ubitih ljudi, na etnično čiščenje v praktično vsaki vojni, ker če nisi po standardih, te ne rabimo. In bojim se, da če bo šlo tako naprej, nekoč tudi tebe, ki to bereš, ne bodo potrebovali.

Vaše domoljubje je zgrešeno. In zelo me razjezi, ko je kdo od tistih, ki delajo v Avstriji in protestirajo proti slovenski Vladi zaradi dvojnega obdavčevanja, proti migrantom, predvsem ekonomskim. Si zamislite, da vam Avstrijci rečejo: Slovenci raus?! Vsak človek si zasluži boljše življenje, ne samo Evropejec, ker je bel in ''normalen'' in se menda obnaša primerno.

In kakšni teroristi neki, mene je bolj strah Poldeta z Zetorjem Forterro s turbodizelskim motorjem in klimo.

Bojim se, da se bomo v prihodnje pozdravljali ''Sieg Heil'' in če nam ne bo ime Janez Novak, mislim, da bomo lahko kar spakirali.

Toda, ali smo pripravljeni na to, da bomo mogoče morali nekoč mi oditi in zapustiti dom? Ali vemo, kako bomo sprejeti? Nam bodo sploh hoteli pomagati, ko bomo iz vrečk za smeti, kamor bomo spravili najnujnejše, vlekli svoje pametne telefone in ker bomo prazno plastenko vode odvrgli na tla, ker v bližini ne bo smetnjakov? Ali nas bodo hoteli v svoji sredi, ko se bomo težko učili njihovega jezika in ne bomo oblečeni po njihovi modi?

Ali smo pripravljeni, da smo lahko že jutri to mi? Še ne tako dolgo nazaj se nam je to skoraj zgodilo.

foto: Bobo/Žiga Živulović jr.; Jan Novak