Po radiu non stop o mrazu. -15
stopinj. Danes bodo zimske razmere. Januarja. O moj bog, nezaslišano! In potem
si vreme drzne še snežiti. ''Poptevejevski'' mediji so spet lahko težili Darsu.
To vendar ni normalno. Vsi bi najraje imeli poletne temperature, a kaj ko bi
tudi potem negodovali kako je vroče.
Očitno bi smelo snežiti samo
okoli božičnih praznikov, da bi bili ti še bolj praznični in bi se svetloba
lučk tako krasno odbijala od okrašenih hiš in risala pravo zimsko pravljico. Pa
med zimskimi počitnicami, da bi otroci imeli kaj početi na snegu. Čeprav, kdo pa
še danes privleče iz kleti zaprašene sanke in se z njimi odpravi zimskim
radostim naproti... Vzradosti me pogled na sosedove otroke in njihove starše.
Ob najmanjšem sneženju, ko se izpod snega še vidi trava, se oblečeni v
kombinezone že spuščajo po bregu. Veselo kričanje otrok – neprecenljivo.
Ali boste drugo leto bolje
pripravljeni, da ne bo prihajalo do zastojev, je novinar, ki je nemara želel s
svojimi prodornimi vprašanji rešiti Slovenijo pred naslednjo vremensko ujmo,
pomenljivo vprašal predstavnika za avtoceste. Letos je namreč prihajalo do
zastojev. Ker je zagorel tovornjak. Ker ima to ful veliko vezo z vremenom. Še
najbolj s snegom, ampak takrat je deževalo. Kaj naj plužijo, če se sneg komaj
oprijema cest? Naj uničijo še nekaj tistega asfalta, ki se dobro drži? Ali je
mogoče težava v tem, da pot, na katero smo se odpravili, traja dlje? Že v
avtošoli te naučijo, da moraš vožnjo vedno prilagoditi razmeram na cesti.
Jaz sem se na tisti grozen dan vozila domov slabi dve uri. Vožnja,
ki drugače traja eno uro, se je podaljšala, ker smo vsi vozili nekje od 50-70
na uro, razen tisti, ki so imeli več jajc. Tudi v Avstriji ne plužijo cest kaj
boljše kot pri nas, ampak je bila celo pri nas bolje prevozna. Posuta pa tako
ali tako tako močno, da imaš občutek kot da se voziš offroad.
Razumem, da nekateri mislijo, da
je sneženje pozimi nekaj čudnega, nenaravnega in nasploh neverjetnega, ker
prave zime še nikoli niso videli. Še jaz se spomnim, da nam enega davnega leta ni bilo treba v šolo, ker
je bilo enostavno preveč snega. Večjega veselja si ne znam predstavljati. Od
tedaj se je vreme obrnilo na glavo in smo se suhih zim že pošteno navadili, in
to celo do te mere, da smo postali razvajeni. Tako kot smo nasplošno preveč
razvajeni. Bog ne daj, da nekaj ni bolj enostavno, kot bi lahko bilo. Danes bi
pač morala obstajati aplikacija za vsako kurčevo kaprico...
Mogoče sem samo jaz čudna, ampak res
mi ni težko, če moram zjutraj ob petih praskati led z avtomobila, ali pa skidati
sneg, da do avta sploh pridem. Verjetno bi glasno preklinjala, če bi na cesti
prišlo do kakšnega neljubega dogodka, ampak do tega lahko pride tudi, ko je
cesta suha, pri plus 25 stopinjah in s sončnimi očali na nosu. Saj tudi poleti
prihaja do zastojev, ko se ljudje množično odpravljajo na morje, tako da tu
nekega recepta za rešitev tovrstne cestno-prometne problematike ni. Edino, kar
lahko pomaga, je potrpljenje, ki nam ga močno primanjkuje. In zavedanje, da je
zima lahko tudi čudovita. In mrzla. In takšna s snegom.
