Marsikdo bi rekel, da je letošnje poletje precej intenzivno. Od hude vročine, do znosnih 20 stopinj kar čez noč. Vmes pa seveda še ta presneti dež.
Z razliko od nekaterih, jaz o dežju razmišljam kako zelo je pomemben, še posebej, če je suho in vroče poletje. Letos ga je bilo ravno dovolj, da je vrt dobil zadostno količino vode in še zalivati ga ni bilo potrebno prepogosto.
Se mi zdi, da letos nisem imela samo jaz težav z mravljami. Pod ogromno krošnjo kamilic so si zgradile res veliko mravljišče, tako da se je kamilica vsa žalostna posušila. Še dobro, da mi je prej uspelo nabrati dovolj cvetov za čaj.
Nekaj je bilo tudi polžev, ki se bolj ali manj spravijo nad solato, zato sem jo morala znova in znova saditi, da je od nje kaj ostalo.V drugem poskusu sem poleg sorte kristalka posadila še endivijo, ki je začuda niso napadli.
Morda zaradi njenih nazobčanih listov:
Bučke mi je napadla plesen,
pa sem okužene liste kar porezala in je rastla naprej.
Tudi pridelek je bil obilnejši kot lani:
Ugotovila sem nekaj zanimivega.
Na vrtu je bil očitno nek glodalec, ki je pojedel kar nekaj korenin
in so gornji deli rastlin samo popadali po tleh.
Na gredi s čebulo, pa se to ni zgodilo.
Ravno tako na gredi s čebulo ni bilo rdečih polžev.
Naslednje leto bom zato med vso zelenjavo enostavno posadila čebulo:
Posadila sem tudi štiri lubenice, ki so vse klonile pod polži,
ostala je edino melona. Naredila sta se dva sadeža:
Kumare me kot vedno nikoli ne pustijo na cedilu:
In tudi paprika ne:
Posebej pa sem se letos posvetila paradižniku,
ki sem ga konstantno obrezovala in skrbela, da se ni preveč razrasel.
In očitno mu je bilo všeč:
Ne smem pa pozabiti tudi na rožice
in ena izmed najlepših je seveda portulak:
Ob vseh uspešnih in manj uspešnih vrtnarskih podvigih sem tako zelo hvaležna, da imam možnost imeti vrt. Sploh ne znam opisati z besedami, kako zelo cenim, da sem zdrava, zmožna delati in si kaj ustvariti, pa četudi je to zelenjavni vrt.
Polna skleda domače zelenjave je zame nekaj neprecenljivega:
