Zakaj tako radi sočustvujemo z žrtvami prometnih nesreč, ko gre za
kao neke ljudi, ki jih kao poznamo, bolj kot na primer tisto peško iz
Zgornje Polskave, ki jo je na prehodu za pešce povozil avto in je ravno
tako umrla? Zakaj na družbenih omrežjih sporočamo sožalje njihovim
sorodnikom & prijateljem, ki jih sploh ne poznamo? Zato ker imajo
profil na fejsbuku ali tviterju? Ker bodo to videli in nam bodo večno
hvaležni za naše besede? Ker gospa iz Zgornje Polskave
verjetno ni bila na družbenih omrežjih, si potem tega besednega razkošja
ne moremo privoščiti. Edino po pošti bi lahko njenim svojcem poslali
telegram ter jim izrekli iskreno sožalje. Ampak to bi bilo vendar tu
mač. Bi bilo preveč osebno, glede na to, da je sploh nismo poznali?
Ja, bila sta mlada, bila sta člana nogometnega kluba, ki v Sloveniji
nekaj velja. A pred nekaj dnevi je pri vožnji s kolesom izgubil
življenje 15 letni fant. A ker seveda ni bil kao nek fant, ki ga kao
pozna malce več ljudi kot le peščica, je bila njegova smrt samo
postranska vest. Kratka novica, ki jo preberemo v časopisu ob jutranji
kavi.
O tej nesreči na Tržaški pa bomo poslušali še cel teden; vse naslovnice, vsa poročila na televiziji in radiu bodo samo o tem. In policija bo spet morala izvajati poostrene akcije nadzora prometa, ker enim pač še vedno ni jasno, da hitrost ubija. In v najslabšem primeru bodo tako ali tako krivi ravno oni, ker premalo nadzorujejo promet in seveda slabe ceste.
Zakaj so ene smrti bolj tragične od drugih? Zakaj je novinarka RTV Slovenija novico povedala takole: ''...v jutranji prometni nesreči je umrla peška, ... v Mariboru pa se je zgodila HUDA prometna nesreča''? Kot da ni vsaka nesreča s smrtnim izidom huda nesreča. Tudi peška je verjetno imela družino, otroke, mogoče celo vnuke; mogoče ni imela nikogar bližnjega, a nekateri so jo zagotovo poznali. Smo sami bolj pomembni, da ne rečem važni, če se poistovetimo z bolj škanadalozno zgodbo, z bolj ''pomembnimi'' žrtvami?
Tragedije se dogajajo vsak dan, a njihova važnost ter naklada in gledanost, se očitno merijo samo po imenu in priimku žrtve.
O tej nesreči na Tržaški pa bomo poslušali še cel teden; vse naslovnice, vsa poročila na televiziji in radiu bodo samo o tem. In policija bo spet morala izvajati poostrene akcije nadzora prometa, ker enim pač še vedno ni jasno, da hitrost ubija. In v najslabšem primeru bodo tako ali tako krivi ravno oni, ker premalo nadzorujejo promet in seveda slabe ceste.
Zakaj so ene smrti bolj tragične od drugih? Zakaj je novinarka RTV Slovenija novico povedala takole: ''...v jutranji prometni nesreči je umrla peška, ... v Mariboru pa se je zgodila HUDA prometna nesreča''? Kot da ni vsaka nesreča s smrtnim izidom huda nesreča. Tudi peška je verjetno imela družino, otroke, mogoče celo vnuke; mogoče ni imela nikogar bližnjega, a nekateri so jo zagotovo poznali. Smo sami bolj pomembni, da ne rečem važni, če se poistovetimo z bolj škanadalozno zgodbo, z bolj ''pomembnimi'' žrtvami?
Tragedije se dogajajo vsak dan, a njihova važnost ter naklada in gledanost, se očitno merijo samo po imenu in priimku žrtve.
