sreda, 4. november 2015

20.12.2015



Jak 2,8: Če torej po Pismu izpolnjujete kraljevsko postavo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, ravnate prav.
Pa ga imamo. Referendum o izenačitvi partnerskih skupnosti. Kot prvo, moram reči, da Ustavno sodišče ni najbolj ustavno, glede na to, da je sploh dalo 'blagoslov' referendumu, z ozirom na 14. člen Ustave RS, ki povsem jasno pravi:
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki.
Očitno gre pri vseh teh raznih sodnikih in politikih enostavno za to, da nimajo dovolj jajc, da bi odločili in udarili po mizi s svojim sodniškim kladivcem in rekli bobu bob. Namesto tega raje razmetavajo z mojim, tvojim, vašim denarjem, in razpišejo referendum, rekoč, naj se ljudje sami odločijo.

In smo tam. Nič lažjega. Bomo pač vsi šli 20. 12. obkrožiti, ali kakor koli drugače označiti svojo voljo.
Seveda nas bodo z vseh strani bombardirali razni primci in ostali esdeesovci in novislovenceljni, da sploh ne omenim vseh tistih božjih predstavnikov na Zemlji, ki nam bodo iz prižnic žugali s prstom 'glejte, da se boste prav odločili'. Po  možnosti nam bodo ponudili še topel čaj, samo da nas bi prepričali v svoj prav.

A ni žalostno, da so ravno pričevalci Svetega pisma, pozabili na to, kar piše v knjigi vseh knjig?
Lk 6,31: In kakor hočete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.
Mi danes raje rečemo, ne delaj drugemu tistega, kar nočeš, da drugi dela tebi, ampak pomen je vendarle isti.

Cerkev se še danes boji feministk, Halloweena, pedrov, lezbijk in ostalih 'drugačnih' ljudi, praznovanj, itd. Eni še vedno želijo ostati v temačnem srednjem veku, ko so si še lahko lastili razne privilegije, kot je na primer privilegij do izobrazbe in do kurjenja čarovnic. Res ne vem, kaj vse te duhovnike, borce za pravice otrok in ostale brate in sestre moti. Zgovarjajo se, da to in to ni naravno, a hkrati učijo, da je Bog ustvaril vse ljudi po svoji podobi. Zgovarjajo se na to, da gre za pravice otrok, a ko si v njihovih krogih dejansko 'ljubezen' do otrok razlagajo po svoje (pedofilija), vse skupaj raje pometajo pod preproge. Zgovarjajo se na to, da otrok potrebuje očeta in mater. Koliko otrok pa ima to srečo, da ima oba starša? Koliko otrok pa ima to srečo, da jih starši ne pretepajo ali kakor koli drugače zlorabljajo?  Ali ne potrebuje otrok ljubezni, varnosti? Ali je z otrokom, ki ga vzgaja mama samohranilka, zraven pa živi še babica, kaj narobe? Zakaj bi bilo potem narobe, če otroka vzgajata dva očeta ali dve mami? Jaz sem prepričana, da bi Jezus ravno tako blagoslovil takšno družino. In ne samo to, mislim, da bi takšno družino blagoslovil dosti prej kot marsikatero drugo.

Cerkev bi še danes, če bi le lahko, sežigala čarovnice, v to sem prepričana vsakič, ko naletim na njihova radikalna mnenja ne le glede istospolnosti, ampak tudi v zvezi z nočjo čarovnic, različnimi sektami, feminizmom, itd. Vse to je vendar treba sežgat na grmadi!

Kako oddaljeno je to od Jezusa in njegovega nauka. Nikoli mi ne bo jasno, kako se lahko vsi ti ljudje sklicujejo nanj, istočasno pa bi radi manjšini odrekli njihove osnovne človekove pravice. 'Za otroke gre', ki jih bojda nihče ni vprašal, ali bi si želeli imeti dve mamici, ali pa bi raje živeli pri, po njihovem normalni družini. Ali otroke kdo vpraša, če se sploh želijo roditi ali je to zgolj 'pravica' staršev?

Je kdaj kdo vprašal otroka, če bi raje živel pri mami in očetu, kjer bo tepen za petek in svetek, ali pri dveh očetih, ki ga bosta imela rada?
Kaj mislite, za koga bi se otrok odločil?

20. 12. bo dan, ko se bomo odločili bodisi za ljubezen ali pa proti njej. Odločili se bomo bodisi za sočloveka ali proti njemu. Odločili se bomo za človekovo dostojanstvo ali pa proti njemu. Primc & kompanija se bodo odločili proti. Zanimivo. Mar se nič ne bojijo Pekla? Seveda ne, saj drug pekel ne obstaja kot tisti na Zemlji. In pekel so ljudje.


Suzana Keber, teologinja

foto: Guillaume Paumier