''Prvič sem prišla v stik z otrokom, ki je pri svojih skoraj 10 letih
... prvič videl morje. In to je meni kot takrat mladi prostovoljki bilo
nepredstavljivo. Pri desetih letih, glede na to, kako je Slovenija
majhna in Obala blizu, bi moral vsak otrok že videt morje.'' (Val202)
Jaz sem bila prvič na morju (iskreno, tudi če ne bi bila), ko sem bila
stara kakšnih 6 let, pa še to je bil en tak čuden nekaj dnevni obisk
Poreča, kjer me je vrstnica iz Lublane nenehno popravljala, da
se ne reče mama, ampak mami. Drugič sem bila na morju, ko smo šli v
šolo v naravi, pa sploh nisem hotela iti, naslednjič pa komaj pri
šestnajstih, ko sem že smela iti sama s prijateljico. Spomnim se
sošolcev, ki so s starši vsako poletje hodili v prikolice v Umag ali kam
drugam na hrvaško obalo, pozimi pa seveda smučat. Sem kaj od tega
pogrešala? Ne. Mi je bilo med počitnicami kdaj dolgčas? Nikoli. Pač
nismo bili družina, ki hodi poleti na morje in pozimi na zasnežene
planjave. Navsezadnje je bilo naokoli dovolj strmih pobočij, pa gozd in
potok, ki je pozimi zamrznil, poleti pa je bil primeren za plavanje. Saj
razumem, da so razlike in da se marsikateri otrok počuti manjvrednega,
toda, zakaj se nisem tako počutila tudi jaz? Morda zato, ker o tem nisem
nikoli prav zares razmišljala. Morda zato, ker nisem imela časa, ker se
je vedno nekaj dogajalo, ker smo bili zunaj, ker smo se igrali bodisi
sami bodisi s prijatelji, ker sem imela poleti čas in prebrala cele
zbirke knjig...
Danes pa
slišimo samo to: otrok bi MORAL videti morje, otrok bi MORAL med
zimskimi počitnicami na smučarijo, otrok bi MORAL imeti računalnik,
otrok bi MORAL imeti telefon, otrok bi MORAL imeti svojo sobo... Ni res!
Otrok ne bi smel biti lačen, otroka ne bi smelo zebsti, otroka se ne bi
smelo zanemarjati! Saj tudi določenih živali nikoli ne bodo videli, pa
jih zato starši ne peljejo v južnoameriško džunglo ali na afriški
safari; kvečjemu v živalski vrt in tudi to povsem zadostuje. Bi pa morda
MORALI nekatere otroke peljati na kmetijo, da bi videli kakšna je v
resnici krava Milka.
Saj je pohvalno, da se ljudje z raznimi projekti kot je Botrstvo, trudijo omogočiti vsakemu otroku počitnice. Tudi sama sem že kdaj poslala kakšen sms na njihovo številko, ko sem jokala ob poslušanju otrok, ki hodijo lačni spat. Pohvalno je, da jih nahranijo, oblečejo, plačajo položnice in podarijo igrače. Ampak vseeno ne razumem vseh teh ''MORALI, MORALI, MORALI''.
Mogoče smo ravno odrasli krivi, da se otroci počutijo manjvredne, ker nimajo. Ker bi, po odraslo, pač MORALI imeti. Otroci v resnici ne potrebujejo veliko, to se odraslim povsem napačno dozdeva in temu primerna je potem tudi vzgoja. Otrok do desetega leta ne potrebuje telefona, tablice, računalnika, ne rabi vedeti kaj je to facebook, snapchat, instagram. Ni zabavno, da si otrok pri treh letih sam poišče risanko na youtubeu- to je katastrofa!
Otrok potrebuje vaš čas, pa mu ne bo nikoli dolgčas.
Saj je pohvalno, da se ljudje z raznimi projekti kot je Botrstvo, trudijo omogočiti vsakemu otroku počitnice. Tudi sama sem že kdaj poslala kakšen sms na njihovo številko, ko sem jokala ob poslušanju otrok, ki hodijo lačni spat. Pohvalno je, da jih nahranijo, oblečejo, plačajo položnice in podarijo igrače. Ampak vseeno ne razumem vseh teh ''MORALI, MORALI, MORALI''.
Mogoče smo ravno odrasli krivi, da se otroci počutijo manjvredne, ker nimajo. Ker bi, po odraslo, pač MORALI imeti. Otroci v resnici ne potrebujejo veliko, to se odraslim povsem napačno dozdeva in temu primerna je potem tudi vzgoja. Otrok do desetega leta ne potrebuje telefona, tablice, računalnika, ne rabi vedeti kaj je to facebook, snapchat, instagram. Ni zabavno, da si otrok pri treh letih sam poišče risanko na youtubeu- to je katastrofa!
Otrok potrebuje vaš čas, pa mu ne bo nikoli dolgčas.
 |
| foto: its respectful author/owner |
