sreda, 6. julij 2016

A: ''Hej, stari, kje si bil pa ti na dopustu?'' B: ''Najprej sem bil na turistično najbolj obleganem Fejsu, potem sem za par dni skočil še na Tviter, zadnjo noč pa sem preživel na Instagramu.''



V časih, ko je bil Apple samo jabolko in Blueberry samo borovnica, in so bili fotografski aparati taki s filmom, je bil dopust v pravem pomenu besede. Danes pa se zdi, kot da je edini namen dopustnikov ta, da s svojimi big screen telefoni in tablicami sproti objavijo čim več fotk na družbenih omrežjih. Začne se že pri samem pakiranju in nalaganju stvari v avto, potem sledijo selfiji v avtu med vožnjo in na koncu seveda prvo Ožujsko s pogledom na morje. 

Nekoč si prišel z dopusta in si komaj čakal, da daš razvit slike, ki si jih potem shranil v album, ali pa objavil digitalne na fejsbuku, nisi pa silil ljudi, da gledajo vsak kamenček, ki si ga pohodil dokler nisi stopil v morje, vsakega obroka, ki si si ga privoščil, vseh kopalk, ki si jih privlekel s sabo in vseh večernih toalet, ko si šel zvečer v lajf.

Dajte si duška, kopajte se, potapljajte, pijte, jejte in se smejte, toda vsaj za trenutek pozabite na digitalni svet. 

Vsi pravijo, da rabijo dopust zato, da si odpočijejo od vsakdanjika. Kako, če non-stop tvitajo, fejsajo in instagramajo?! Naš vsakdan je preokupiran s službo, delom, ljudmi, stresom in družbenimi omrežji, pa se temu ne moremo odreči niti za tistih par tednov dragocenega dopusta na leto?! Ma nemoj! Ni čudno, da je bolezen modernega časa demenca in kot da še to ni dovolj, je sedaj tu že nadgradnja tega obolenja, ki se mu reče digitalna demenca. 

Zakaj ko ste doma, ne objavljate selfijev na primer s svojo kosilnico, s solato na vrtu, ali posnamete en čist sproščen selfi v avtu na poti v službo? Saj niste nori, boste rekli. 

Točno tako!


foto: Robert Reid