Ko sem se pred petimi dnevi
odločila, da neham jesti čokolado, se sploh nisem zavedala v kaj se spuščam. Seveda
sem že takoj naslednji dan začela smrkati, kajti prehlad je očitno prva posledica
odvajanja. Potem, ko na teden poješ tudi več kot dve tristo gramski čokoladi,
drugače pač ne more biti.
Prepričana sem bila, da bom po
vsej verjetnosti kar umrla, ker jaz + čokolada = forever. Toda ne! Zgodilo se
je nasprotno. Sladkam si samo še kavo, za vse ostalo poskrbi suho sadje. Še
sedaj ne morem verjeti kako dober in seveda zdrav nadomestek so lahko suhe
marelice, brusnice in dateljni. Moje prehrambene navade so itak čudne. Ker imam
srečo, da lahko jem kar želim in koliko želim, si s hrano nikoli nisem belila
glave. Če moj želodec zdrži, je okej, če ne, pa se naj kar s prebavo pomeni.
Sladkor ti resda da energijo,
ampak je učinek, tako kot pri kofeinu, v bistvu zelo kratek. Pri čokoladi imaš
tako ali tako občutek, kot da si na heroinu in si zmeraj rečeš: eno vrstico pa
še bom, in čez 10 minut spet, in ... potem je ura deset zvečer, ko rečeš fantu:
''Dva koščka čokolade sta ostala, a boš enega?''
Ta energija je totalni fake. To
seveda vidim šele zdaj, pa ni minil niti cel teden. Lakše se diše, bi lahko
rekla. Jaz sem se sicer za ta korak odločila zaradi problematične kože, ker da
imaš pri mojih skoraj štiridesetih letih tako kožo, potem pa že res skoraj ne
more biti krivo drugo kot nezdravo prehranjevanje in v tem sem absolutna
zmagovalka.
Seveda se ne bom šla popolnega asketstva, kar se tiče sladkega, tako da, če sedaj pridem h komu na
obisk, ne rabite pred mano skrivati tort in ostalih sladic, z veseljem bom
pojedla kakšen kos, pardon, en kos.
 |
| foto: chocolate |
