Po tem, da so glasbeni izvajalci na podelitvi
Viktorjev igrali in peli na playback, se vidi, na kakšnem nivoju je naša
estrada. Morda 13 kategorij niti ni tako malo, a v vsaki so po trije
nominiranci, kar pa je bore malo. Očitno
res nimamo kaj pametnega izbrati, mogoče pa je to tudi pokazatelj, da
že vsaj 10 let gledamo in poslušamo ene in iste face. Klemen Slakonja
niti ni tako zelo dolgo na sceni, a vseeno imam občutek, da ga gledam(o)
že celo večnost. Voditelj se je sicer trudil po svojih najboljših
močeh, da bi vsaj malo ogrel publiko, ki je bila, tako kot ponavadi, če
že ne igrajo Modrijani in se ne vrti Golica, mlačna. Aplavz kot da ga
moraš vleči iz njih. Nekateri komentatorji sicer govorijo o pravem valu
navdušenja med publiko; mogoče je bil samo prenos tako slab, da se tega
navdušenja ni slišalo preko TV ekrana.
Pri nas ni zvezdnikov,
so pa spoštovanja vredni nekateri glasbeniki, igralci, voditelji; tudi
nekatere oddaje so zelo kvalitetne. Še najbolj zaresen Viktor, ki ga
podeljujejo, je tisti za življenjsko delo in lepo je videti, da ga dobi
kdo še za časa svojega življenja.
Najbolj bedno od vsega pa je
bilo igranje nastopajočih na playback. Saj se vendar niso čez noč
odločili, da bodo podeljevali Viktorje in bi jim tako zmanjkalo časa, da
bi uredili ozvočenje in vse potrebno za nastope v živo. Mogoče so
hoteli samo prišparati, kdo ve; a če se že grejo neko zadevo v večernih
toaletah, z manekenkami, pevkami in visokimi gosti, kot sta npr. Alfi in
Čolić, potem bi se pa že spodobilo izpeljati stvar na nekem nivoju. SNG
Maribor ta nivo ponuja, a žal je ostal neizkoriščen.
Očitno ne
rabimo novih obrazov samo v politiki, čas je, da se končno prevetri
tudi slovenska zabavna scena, ker nas bodo počasi prepričali, da poleg
Modrijanov, Plestenjaka, Žagarce in Siddharte ne obstaja nič več.
