Sladko kosilo? Zakaj pa ne!

SVINJSKI ZREZKI Z JABOLKI V SLIVOVI OMAKI

Sestavine:

svinjski zrezki

čebula

jabolka

brusnična marmelada (jaz uporabim slivovo)

kis

jušna osnova

sol

poper

olivno olje

Priloga je lahko riž, odlično pa se poda tudi k pečenemu krompirju.

Slasten tek!

50 odtenkov sive, ali ko zdolgočasene gospodinje s svojimi spolnimi fantazijami (frustracijami?) osvajajo svet

''Bi rada, da spustim dol rolete?'' 

No, pa sem vzela v roke tudi tole čudo sodobnega marketinga, da si ustvarim mnenje o eni najbolj opevanih knjig tega stoletja. :)

50 odtenkov sive je bolj en odtenek (dolgočasne) sive. V oči te vseskozi bodejo besede in stavki, pa pravzaprav ne veš, ali te motijo zaradi prevoda ali pa je že sam izvirnik napisan na en tak čudno nerazumljiv način. Občutek imaš kot da bereš scenarij za film in ne knjige, saj ji manjka globine, izraznosti in besednega zaklada. Eleanor Hibbert ne seže niti do kolen. :)

Če spada neka knjiga pod žanr erotike, bi človek sicer pričakoval nekaj takšnega, kar dobi v knjigi avtorice E. L. James, vseeno pa je jezik tako zelo osiromašen, balasten in mukotrpen za branje, da se nekje na strani 122 (od 543 strani žepne izdaje!) zaveš, in to brez vsakršnega obžalovanja, da je to ena tistih knjig, ki jih ne boš nikoli prebral.

Tisti, ki so jo, ne glede na to ali jim je bila všeč ali ne, si definitivno zaslužijo medaljo za hrabrost, kajti vsa čast vsakemu, ki se mu je uspelo prebiti skoznjo od začetka do konca. Zame je bil napor prehud.

Najhuje, in obenem fascinantno, pa je, da lahko tako cenena knjiga, dobi toliko nadaljevanj; menda celo štiri. I guess they all want to be a 21-year-old virgin student with a taste for some hanky panky with a tall, dark, rich and powerful bad guy. :)

 

 

Neskončna zgodba.

Več kot 10 let je tale knjiga, ki je ena izmed mojih najljubših, potrebovala, da se je spet vrnila v moje roke. Meni ljubi odlomki so ostali celo označeni. Me pa veseli, da jo je v tem času, ko je bila izposojena (se po tolikem času sploh še reče, da je bila izposojena? :) ), prebralo kar nekaj ljudi. Upam, da je tudi njih potegnila vase, kakor je mene.

''Rad bi vedel,'' je rekel predse, ''kaj se pravzaprav dogaja v knjigi, dokler je zaprta. Seveda so v njej samo črke, natisnjene na papir, pa vendar - nekaj se mora dogajati, saj ko jo odprem, je takoj tu cela zgodba. Tu so osebe, ki jih še ne poznam, pa najraznovrstnejše prigode in dejanja in boji - in včasih nastajajo morski viharji ali prihajamo v tuje dežele in mesta. Vse je vendarle že nekako v knjigi. Treba jo je brati, da jo doživiš, to je jasno. Ampak v njej je to že poprej. Rad bi vedel kako.'' -Bastijan Baltazar Buks

Priprave na zimo.

Kamilica

Kamilica ubija bakterije, deluje pomirjevalno, pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah, zdravi rane.

Melisa

Tudi melisa pomirja, lajša prehladna obolenja, znižuje temperaturo, ima protivirusne učinke ter blagodejno vpliva na prebavo.

Bezeg

Krepi odpornost proti okužbam, omili napade senenega nahoda, zdravi vnetja, pospešuje potenje in lajša dihalne težave.

Poletno branje.

Moje bralna značka letošnjega poletja obsega kar nekaj žanrsko različnih knjig, katerih značilnost je, da so vse, razen ene, napisane po resničnih dogodkih. 

  Nevihta nad Kandaharjem 

(Sharon E. McKay )

Je izmišljena pripoved, ki pa bi prav lahko bila resnična.

 Yasmine ima štirinajst let in je Afganistanka, ki s svojimi starši živi v Londonu. Oče je univerzitetni profesor, mama je odvetnica. Yasmine živi kot običajne najstnice. Odločitev staršev, da se družina seli v Afganistan, ji odredi pot, ki je ni izbrala, vendar jo je bila prisiljena prehoditi. Ker ni znala biti Afganistanka, jo je tega naučila Tamanna, njena afganistanska vrstnica in prijateljica. Zahodnjaki samo poznamo besedo prijateljstvo, tam v Afganistanu pa jo živijo. Pogum ima tam zapis v dejanju. (http://www.mklj.si/priporocamo/knjige/item/4817-nevihta-nad-kandaharjem)

Presrečni sta, ko v njuni vasi ustanovijo šolo. A njune sanje o sreči se razbijejo, ko Talibani do tal požgejo šolo in učiteljici ter študentom grozijo s smrtjo. Ko se Tamanna sooči z dogovorjeno poroko s starejšim moškim in Yasminina zahodnjaško izobražena družina postane tarča Talibanov, dekleti spoznata, da morata zbežati. Potujeta čez nevarne gorske prelaze, znajdeta se v smrtni nevarnosti, ko zaideta na minska polja, naletita na samomorilskega napadalca ter besneče tolpe Talibanov. Ko pa se dekleti ločita, ostaneta brez edine stvari, ki jima je do tedaj pomagala preživeti – brez druga druge. (http://www.emka.si/nevihta-nad-kandaharjem/PR/492893)

Knjiga sicer spada med mladinsko literaturo, vendar je vredna, da jo preberemo tudi odrasli. Predstavi nam kruto usodo mnogih Afganistancev, ki so prepuščeni na milost in nemilost talibanov. Zaključek nas spet vrne pred dejstvo, da gre za mladinsko literaturo, saj je 'prelepo, da bi bilo res'.

 

Košček manga 

(Mariatu Kamara, Susan McClelland)

''Pojdi k predsedniku in ga prosi za nove roke.''

V roke sem vzela tudi Košček manga. Bralec bi mislil, da bere fiktiven roman, ker je realnost 'tam nekje' tako zelo drugačna in tako zelo grozljiva, da si sploh ne upaš pomisliti, da je morda resnična. Pa je! In to je vsakdanja realnost ljudi po vsem svetu.

Prav je brati takšne knjige, ker si lahko v vsej svoji razvajenosti in pomehkuženosti priznaš, da je mir ena izmed največjih vrednot v življenju in da noben še tako krut film ali knjiga, ne moreta doseči krutosti resničnega sveta.

Mariatu Kamara preživlja brezskrbno otroštvo in odrašča v majhni ruralni vasici v Sierrri Leone, dokler je nekega usodnega dne niso poslali po hrano v bližnjo vasico. Tam so jo napadli oboroženi uporniki, ki večinoma niso bili starejši od dvanajstletne Mariatu. Med drugimi grozotami, ki so se zgodile tisti dan, so mladi uporniki Mariatu brutalno odsekali dlani.

Mariatu je čudežno preživela in začne nepredstavljivo pot, ki jo je iz afriške goščave preko prosjačenja na ulicah Freetowna pripeljala v popolnoma novo življenje v Severni Ameriki. V Koščku manga Mariatu z nami deli nepozabno zgodbo o izjemnem pogumu, prilagodljivosti in upanju. (http://www.galarna.si/izdelek/07700/koscek-manga)

 

Srečen, ker sem moški

 (Damjan Murko in Marjanca Scheicher)

 

''Jaz živim od vseh tistih, ki me ne marajo.''

Morala sem jo prebrati. :)

Ob njej je 50 odtenkov sive, ki jo tudi še moram in se že psihično pripravljam na to :), verjetno pravi masterpiece. Dala mi je predvsem vpogled v psihično stanje človeka, ki s prevelikim gobezdanjem o tem kje jo je, kdaj jo je in kako jo je, zgolj pokaže, da živi v totalnem zanikanju svoje spolne narave. Človek bi se mi še smilil, a on je iz tega naredil biznis, od katerega bojda lahko živi. 

Na koncu vendarle premore modrost: ''Jaz živim od vseh tistih, ki me ne marajo.'' In ima prav!

Če imate urco in pol časa, pa ne veste kako jo zapolniti, vzemite v roke knjigo Damjana Murka in Marjance Scheicher Srečen, ker sem moški. Verjemite, tista urca in pol bo najbolj nesmiselno porabljen čas v vašem življenju. :)

Whoever Fights Monsters 

(Robert K. Ressler in Tom Shachtman)

''Whoever fights monsters should see to it that in the process he does not become a monster. And when you look into an abyss, the abyss also looks into you.'' 

 –Nietzsche, Tako je govoril Zaratustra

Robert K. Ressler, ki se je skoraj celo življenje ukvarjal s serijskimi morlici, je ta termin tudi izumil. V knjigi opisuje najgrozovitejša dejanja številnih serijskih morilcev in jih podkrepi s fotografijami in intervjuji z enimi najzloglasnejših morilcev na svetu, med katerimi so Charles Manson, Jeffrey Dahmer, Ted Bundy, John W. Gacy in Ed Kemper. Poglobi se v njihova življenja in misli, ker skuša razumeti, kaj nekatere posameznike žene, da postanejo serijski morilci in kakšno odgovornost ima družba do teh oseb, ki bi morale za vedno ostati pod ključem.

Umetnost profiliranja zločincev je ena najuspešnejših tehnik prepoznavanja, recimo temu, deviantnih oseb. Mogoče pride komu prav, saj živimo v vedno bolj odtujeni družbi, ki 'preko knjig, filmov, video igric in stripov, slavi prelivanje krvi, kot da lahko junaki samo na tak način rešujejo situacije' ter v družbi, 'kjer je vedno več nasilja v družinah, orožje pa je na dosegu roke.'

I Have Lived in the Monster

 (Robert K. Ressler in Tom Shachtman)

Je nekakšno nadaljevanje njune prve knjige, vendar v tej vzameta pod drobnogled tudi umore, ki so se zgodili izven ZDA, predvsem na Japonskem in v Južni Afriki, pri preiskavi katerih je Ressler sodeloval. V njej sta objavljena tudi dva poglobljena intervjuja, ki ju je opravil z Gacyem in Dahmerjem. Da nam vpogled v misli serijskih morilcev in pokaže razlike med njimi, a ena stvar je zagotovo skupna vsem – manipulacija je eno izmed njihovih najmočnejših orožij.

 

V tej knjigi poda tudi oceno o Jacku Razparaču in izoblikuje mnenje, da so takratni preiskovalci iskali osumljenca med napačnimi osebami.

Na žalost, ali pa na srečo, knjigi še nista prevedni v slovenščino. Sicer pa, le kdo bi si želel brati o tem, kako je nekdo žrtvam pil kri in jedel njihove organe, nekdo drug pa trupla zakopaval pod hišo medtem ko žene ni bilo doma?! :)

 

Divja 

(Cheryl Strayed)

''Krokar ali vrana, oba sta simbol praznine. To je dobro. To je mesto, kjer se vse rojeva, kjer se vse začenja...''

Veliko ljudi se išče, redkokdo pa za to prehodi skoraj 5 tisoč dolgo Pacifiško gorsko pešpot. In ona jo je. Po smrti mame je pustila življenje na cedilu (in ne obratno!) in zato se je morala izgubiti, da se je lahko spet našla. Uspelo ji je kljub pretežkemu nahrbtniku. Uspelo ji je zaradi ljudi, ki jih je na poti srečala in zaradi nekaterih, ki jih je pustila doma, najbolj pa zaradi lastne trme.

Knjiga je napisana direktno. Brez olepšavanj. Morda zato komu ne bo všeč, ker ni napisana v stilu, ki bi pritegnil bralce željne senzacij in velikopoteznih ljudi. Cheryl to vsekakor je, a brez senzacije, brez televizijskih kamer, sama pred naravo, pod žgočim soncem in v mrzlih nočeh.

Tudi, če nimaš veliko, se da preživeti. Dovolj je to, kar imaš na sebi in kakšno voljo nosiš pod termoflisom življenja. Včasih moraš iti na pot, da to spoznaš, lahko pa prebereš to knjigo. :)

Ali vas je Jezus tako učil?

Že ko se je začelo govoriti o morebitnih spremembah na področju izenačevanja pravic razno in istospolnih partnerskih skupnosti, sem čakala na odziv kristjanov. Ker imam med svojimi fb prijatelji kar nekaj gorečih katoličanov, tudi duhovnikov, nisem rabila čakati preveč dolgo, da so se oglasili s svojimi nestrpnimi stališči. Seveda imajo pravico do svojega mnenja, tako kot imam jaz do svojega, toda tisto kar je zmotilo mene, je nekaj drugega.

Ravno od kristjanov bi najprej pričakovala, da se bodo borili proti vsakršni nestrpnosti in se vneto zavzemali za pravice 'drugačnih'. Tako pa ne slišim drugega kot to: ''Saj mene ne moti, če je kdo gej… ampak za pravice otrok gre''. Seveda, homoseksualci nikogar ne motijo, samo nihče jim ne bi priznal enakih pravic. Jebemti no, še poročiti se ne morejo, kvečjemu registrirati se smejo. Kot da so neka druga vrsta in ne ljudje. Ravno kristjani bi morali najbolj vedeti, da človeka ne označuje samo spol, ali spolna usmerjenost. Človek je veliko več kot to. In seveda je v prvi vrsti najbolj pomembno kakšen človek je in ne verska, narodna , spolna ali rasna pripadnost. Banalno? Do daske! Tudi dejstvo, da nekdo hodi v cerkev o človeku bolj malo pove. Kristjani, ki so tako zelo preganjani v svetu, bi se morali tega najbolj zavedati in se tudi najbolj zavzemati za 'drugačnost', in to za vsakršno.

Katoliška teologija je polna lepotnega besedičenja o človeku; kako je to neko zares hudo bitje, transcendentalno v tri pizde materine, ki je tako nad vsem, da je že skoraj kot sam Bog, a ne rabimo se ozreti prav daleč, da vidimo, da je človek še manj kot žival, saj se kljub vsemu razumu in znanju obnaša kot največji bedak. Do sedaj mu ni pomagal še noben bog, noben prerok, noben homeopat, nobena Savina Atai. Upam si trditi, da mu tudi nikoli nihče ne bo mogel pomagati. Obsojeni smo na izumrtje, v bistvu si kaj drugega niti ne zaslužimo.

Ubogi Jezus se po mojem mnenju že od svoje smrti naprej obrača v grobu. Kristjani se radi sklicujejo na  Sveto pismo, ki je na sploh knjiga vseh knjig, če pozabimo na 50 odtenkov sive, a sprašujem se, če ga kdaj tudi vzamejo v roke in iz njega kaj preberejo. Na primer o tem, kaj je učil njihov človek-bog Jezus Kristus. In kakšen človek je bil. Človek ljubezni do vsakogar, brez izjem – tudi do sovražnika.

Duhovniki pogosto pozivajo ljudi, da je cilj zakonske skupnosti med moškim in žensko rojstvo otrok (moja interpretacija: čim več ovčk, tem bolje). Enkrat sem že zapisala, da je potemtakem celibat absurd. Zakaj? Ker se nekateri moški namesto za zvezo z žensko in posledično za otroke odločijo za duhovniški poklic, kjer je celibat obvezen, čeprav je kar nekaj razkoraka med teorijo in prakso, toda saj veste ''za otroke gre''. Ampak pustimo to ob strani. Od kod jim potem pravica, da obsojajo pare, ki so rodovitni in nočejo imeti otrok? Zakaj obsojajo istospolne pare, ki ravno tako ne morejo spočeti otrok? Zakaj ne obsojajo še sebe, saj so se tudi oni zavestno odločili, da ne bodo imeli otrok. Zakaj se lahko samo duhovniki odločijo, da ne bodo rodovitni, vsi ostali pa bi to svoje 'poslanstvo' za časa življenja morali izpolniti?! Tukaj enostavno ni logike.

Seveda so takoj začeli zbirati podpise za referendum, da bodo lahko glasovali proti strpnosti, ljubezni, sprejemanju 'drugačnosti', proti sovražniku št. 1 v Sloveniji, ki začuda ni več njihova desna roka (razumete dovtip – desna roka/desničar? :) ) JJ, temveč gej, tisti gej, proti kateremu nimajo nič, a ki vseeno ni vreden prav dosti. Ni vreden, da izraža svojo ljubezen, da jo potrdi kot 'normalen' človek;  saj mogoče bi bilo boljše, če ga sploh ne bi bilo, ker s svojo prisotnostjo samo moti normalne ljudi, ki se jim ob vsem tem dogajanju zaleti goveja juhica, in to ravno na Gospodov dan. Nezaslišano!

In zdaj jaz vas vprašam: Ali vas je Jezus tako učil?

Hruške debeluške.

HRUŠKE PRELITE S ČOKOLADO NA JAJČNI KREMI

Hruške skuhamo v vodi, kateri dodamo cimet in malo sladkorja.

Še čvrste poberemo iz vode.

Jajčno kremo naredimo iz rumenjakov, sladorja in moke in ji dodamo mleko s ščepcem soli, ki smo ga pred tem zavreli. 

Čokolado stopimo nad vročo vodo.

Hruške damo na jajčno kremo in jih prelijemo s čokolado.

Dober tek!