Medtem ko na eni strani sveta
mečemo hrano v smeti ali se prerekamo kateri način prehranjevanja je bolj
pravilen ter etičen, na drugi strani sveta ljudje umirajo od lakote. Njim ni
važno, če bodo jedli meso ali brokoli, zadovoljni bi bili že s kosom kruha.
Kot gobe po dežju se predvajajo
kuharski šovi. Kulinarika je postala tako vrhunska in popularna, da obstajajo
celo kuharski TV kanali, kjer lahko z odprtimi usti spremljamo na primer čarovnije
kuharskega iluzionista Hestona Blumenthala.
Heston B. |
Tudi pri nas obstajajo kuharji/ice,
ki sodijo v sam svetovni vrh in vrhunske restavracije, katerih moto manj je več obljublja točno to, kar
dobiš na krožnik. Manjše porcije intenzivnejših okusov in netradicionalnih
načinov priprave.
Pred nekaj leti smo se skupaj s
tremi prijatelji odločili, da enkrat v življenju poskusimo to ti. vrhunsko
kuhinjo. Torej, manj je več, tudi v smislu -manj za več denarja.
Pa smo šli. Seveda smo se
odločili za še vedno denarnici prijaznejši degustacijski menu, ker lahko v več
hodiš doživiš kulinarično razodetje in pečat dotične restavracije.
In kaj sem spoznala? Da je hrana
stvar okusa. Lahko je neka sestavina narejena na ne-vem-kakšen super duper
način, a če ti okus ni všeč, ti pač ni všeč. In če ti steak ne gre in ne gre po
grlu navzdol, ga pač pustiš. Vsi nismo za vse.
Spoznala sem še nekaj. Da je
hrana precenjena. V zadnjih nekaj letih se je nekako skupaj s hipsterstvom
razmahnilo navdušenje nad burgerji. Pa ne nad tistimi pri Džabiriju, ampak
tistimi na nivoju. Za tiste z
izbranim okusom. Očitno jaz nisem med njimi, saj se mi burger kljub modernemu
načinu predstavitve, kjer ne manjka glasbe in kao kul pripravljalcev ter
prodajalcev, ni zdel nič posebnega. Tisto nekaj več, kar bi tak burger glede na
vso senzacionalnost moral imeti, ni imel. Marketing meni osebno ne more
nadomestiti okusa. Placebo žal ne deluje vedno.
hipsterstvo |
Otroke ponavadi silijo jesti
špinačo, ker da vsebuje veliko železa. Jaz sem se na izobraževanju o zdravi
prehrani naučila, da je to mit. In življenje me je naučilo, da je najboljša
zmernost. Potrebne niso nobene vrhunske, senzacionalne ali oh in sploh pregrešne
sestavine ter načini priprave. Jaz uživam že, če si v svežo žemljo namažem
Argeta pašteto in zraven popijem lonček kakava. (PS: In včasih, ko imam slab
dan in preveč mislim na ljudi, ki so med drugim tudi lačni, imam za vrhunsko
kulinariko prav posebno besedo: perverzija.)
pašteta |