Že ko se je začelo govoriti o
morebitnih spremembah na področju izenačevanja pravic razno in istospolnih partnerskih
skupnosti, sem čakala na odziv kristjanov. Ker imam med svojimi fb prijatelji
kar nekaj gorečih katoličanov, tudi duhovnikov, nisem rabila čakati preveč
dolgo, da so se oglasili s svojimi nestrpnimi stališči. Seveda imajo pravico do
svojega mnenja, tako kot imam jaz do svojega, toda tisto kar je zmotilo mene,
je nekaj drugega.
Ravno od kristjanov bi najprej
pričakovala, da se bodo borili proti vsakršni nestrpnosti in se vneto zavzemali
za pravice 'drugačnih'. Tako pa ne slišim drugega kot to: ''Saj mene ne moti,
če je kdo gej… ampak za pravice otrok gre''. Seveda, homoseksualci nikogar ne
motijo, samo nihče jim ne bi priznal enakih pravic. Jebemti no, še poročiti se
ne morejo, kvečjemu registrirati se smejo. Kot da so neka druga vrsta in ne ljudje.
Ravno kristjani bi morali najbolj vedeti, da človeka ne označuje samo spol, ali
spolna usmerjenost. Človek je veliko več kot to. In seveda je v prvi vrsti
najbolj pomembno kakšen človek je in ne verska, narodna , spolna ali rasna
pripadnost. Banalno? Do daske! Tudi dejstvo, da nekdo hodi v cerkev o človeku
bolj malo pove. Kristjani, ki so tako zelo preganjani v svetu, bi se morali tega
najbolj zavedati in se tudi najbolj zavzemati za 'drugačnost', in to za
vsakršno.
Katoliška teologija je polna lepotnega
besedičenja o človeku; kako je to neko zares hudo bitje, transcendentalno v tri
pizde materine, ki je tako nad vsem, da je že skoraj kot sam Bog, a ne rabimo
se ozreti prav daleč, da vidimo, da je človek še manj kot žival, saj se kljub
vsemu razumu in znanju obnaša kot največji bedak. Do sedaj mu ni pomagal še
noben bog, noben prerok, noben homeopat, nobena Savina Atai. Upam si trditi, da
mu tudi nikoli nihče ne bo mogel pomagati. Obsojeni smo na izumrtje, v bistvu
si kaj drugega niti ne zaslužimo.
Ubogi Jezus se po mojem mnenju že
od svoje smrti naprej obrača v grobu. Kristjani se radi sklicujejo na Sveto pismo, ki je na sploh knjiga vseh
knjig, če pozabimo na 50 odtenkov sive, a sprašujem se, če ga kdaj tudi vzamejo
v roke in iz njega kaj preberejo. Na primer o tem, kaj je učil njihov
človek-bog Jezus Kristus. In kakšen človek je bil. Človek ljubezni do vsakogar,
brez izjem – tudi do sovražnika.
Duhovniki pogosto pozivajo ljudi,
da je cilj zakonske skupnosti med moškim in žensko rojstvo otrok (moja interpretacija: čim več ovčk, tem bolje). Enkrat sem že zapisala, da je potemtakem celibat absurd. Zakaj? Ker
se nekateri moški namesto za zvezo z žensko in posledično za otroke odločijo za
duhovniški poklic, kjer je celibat obvezen, čeprav je kar nekaj razkoraka med
teorijo in prakso, toda saj veste ''za otroke gre''. Ampak pustimo to ob
strani. Od kod jim potem pravica, da obsojajo pare, ki so rodovitni in nočejo imeti
otrok? Zakaj obsojajo istospolne pare, ki ravno tako ne morejo spočeti otrok?
Zakaj ne obsojajo še sebe, saj so se tudi oni zavestno odločili, da ne bodo
imeli otrok. Zakaj se lahko samo duhovniki odločijo, da ne bodo rodovitni, vsi
ostali pa bi to svoje 'poslanstvo' za časa življenja morali izpolniti?! Tukaj
enostavno ni logike.
Seveda so takoj začeli zbirati
podpise za referendum, da bodo lahko glasovali proti strpnosti, ljubezni,
sprejemanju 'drugačnosti', proti sovražniku št. 1 v Sloveniji, ki začuda ni več
njihova desna roka (razumete dovtip – desna roka/desničar? :) ) JJ, temveč gej,
tisti gej, proti kateremu nimajo nič, a ki vseeno ni vreden prav dosti. Ni vreden,
da izraža svojo ljubezen, da jo potrdi kot 'normalen' človek; saj mogoče bi bilo boljše, če ga sploh ne bi
bilo, ker s svojo prisotnostjo samo moti normalne ljudi, ki se jim ob vsem tem dogajanju
zaleti goveja juhica, in to ravno na Gospodov dan. Nezaslišano!
In zdaj jaz vas vprašam: Ali vas
je Jezus tako učil?
