"You can never get a cup of tea large enough or a book long enough to suit me.” – C. S. Lewis
suzi BLUZI...in vrtnari
nedelja, 5. junij 2022
Utrinki XV.
ponedeljek, 25. april 2022
Utrinki XIV.
Kamen na kamen... paradajz.
Če nimaš rastlinjaka, pa bi vseeno rad čimprej posadil paradižnik,
moraš pač improvizirati.
V bistvu ne potrebuješ veliko.
Jaz uporabim lesene gajbice, kopreno in seveda kamne,
da držijo kopreno čimbolj na mestu.
Letos sem za obtežitev uporabila celo lonce, kamor sem v jeseni
presadile jagode, saj so mi na vrtu jemale preveč dragocenega prostora.
Voila:
In na nekaterih mestih klupice:
Lani mi je na tak način uspelo pregnati celo ledene može,
paradižnik pa je odlično uspel.
Zato, držimo pestim tudi letos.
petek, 11. februar 2022
Utrinki XIII.
Zima je čas za zimsko spanje. To vedo že medvedi.
In tukaj tudi jaz nisem nobena izjema.
Letni časi so najlepši pokazatelj kroga življenja, mar ne?!
Čeprav se na prvi pogled zdi, kot da se je tudi življenje na vrtu ustavilo,
pa temu ni čisto tako.
Vse polno zelenjav imamo, ki najbolje uspevajo ravno pozimi.
Na mojem vrtu je to brstični ohrovt:
Ali pa, smatram da je to, lanska čebula,
morda tudi česen, ki je zrasel iz pozabljenega stroka
Ja, na vrtu stalno nekaj živi.
Pod posušenim drobnjakom in cvetlicami
se že poraja novo življenje.
Pomlad je na poti.
“You can cut all the flowers but you cannot keep Spring from coming.”
―
Pablo Neruda
sreda, 1. september 2021
Utrinki XII.
Watermelon Sugar High
je pesem, ki si jo zagotovo lahko zapojem, saj so letošnje lubenice prekrasne.
Vse niso tako velike kot tale na sliki (za primerjavo služi kroks št. 38):
Ostale bom še pustila, da se naužijejo sonca.
Medtem je visoko zrasel tudi že brstični ohrovt:
četrtek, 15. julij 2021
Utrinki XI.
Ekstremno vrtnarjenje.
Letos je bilo tudi za vrtičkarje kaj čudno obdobje.
Najprej nas je objela čudovita pomlad, prijetno topla in ravno prav za kopanje po vrtu. Potem je sledilo obdobje desetlenega dežja, saj je deževalo non stop. Po dežju je prišla vročina, ki kar ni pojenjala. In na vrtu so se dogajale včasih prav zanimive, celo zabavne stvari. Ena od teh zabavnih je bil nizek fižol. Sejem in sejem, da končno pokukajo trije iz zemlje. A glej ga zlomka, nikakor niso hoteli rasti. Vsi so ostali majhni, tudi cveteli niso, skratka, brez veze. Potem sem jih posejala še enkrat. Spet samo trije, a že bolj obetavno. Tudi cveteli so in kar precej zrastli. In potem sem dva tedna nazaj spet sejala. Da bi jih ja bilo malo več. Zgodil se je čudež: devet, ljudje, devet fižolov je pogledalo iz zemlje, kot da je to nekaj čisto normalnega.
Gremo dalje. Solata. Oh, ta čudovita zelenjava, ki je nimam preveč rada (travme iz otroštva: Tak dolgo boš sedela pri mizi, dokler ne boš pojedla), nas je razvajala celo pomlad, vse do največje vročine. Potem je šla zelo hitro, mi temu rečemo, v luft. Kje dobiti sredi julija sadike solate? Saj sem sejala neke sorte, ki so odporne proti vročini, a povsem neuspešno, saj ni seme niti vzklilo. Potem pa sem par dni nazaj šla v trgovino po sladoled in prikazala se mi je Marija. Flance!, sem vzkliknila in že šibala po gajbo, da sem jih ja pokupila kolikor se je dalo. Sedaj moj vrt naenkrat spet izgleda krasno.
Brokoli in cvetača sta dobro uspela, tudi česen, čebule je letos mogoče celo preveč, paradižnik pa je tako ali tako najlepši daleč naokoli. Bučke so, recimo temu, še kar. Lubenice in melone sem nasadila v lonce in jih s tem rešila pred polži, uspevajo čudovito. Za jesen oziroma zimo sem nasadila tudi že brstični ohrovt, drugače pa sedaj samo še čakamo na obilje rdečega paradižnika, paprike, solate in kumar. S temi sem imela letos precej nesreče.
Prve so zrastle do določene velikosti, ki ni bila kaj prida, in tako tudi ostale. Spet sem bila v dilemi, kje tako pozno dobiti nove sadike, ker ko sem videla kakšne kumare ima že moja mama, mi je bilo kristalno jasno, da so moje možnosti zelo zelo majhne. Skoraj sem že obupala, potem pa sem jih le našla, medtem ko sem kupovala hokaido buče. Te kumare so sedaj večje kot so bile prvotne, ki bi sedaj že morale obroditi.
Težav s polži letos ni bilo veliko. Že v prejšnjem blogu sem omenila, da sem hitela s sajenjem, da bi jih prehitela in to mi je kar dobro uspelo. Se mi zdi, da je tako slaba karma, če jih ubijaš, kot sem to počela nekaj let nazaj, da jih sedaj samo poberem po vrtu in zmečem čim dlje stran od vrtnin. Še najbolj pa pomaga pohiteti, da je zelenjava dovolj velika pred pojavom polžev, da potem tudi ne morejo narediti prevelike škode.
Vsak človek potrebuje svoj zen kotiček.
Zame je to moj zelenjavno-rožnati-začimbno-sadni vrt.
četrtek, 25. marec 2021
Utrinki X.
Na mojem vrtu je vedno sončno.
Ni lepšega kot se zjutraj usesti na klop in uživati v ptičjem petju
ter zreti na zeleno pokrajino okoli sebe.
Pomlad se je prebudila in kava najlepše diši na vrtu obsijanem s soncem.
Kako pa je z vrtnimi opravili?
Moj letošnji moto se glasi:
Hitim, hitim, da polže prehitim.
Le kaj se skriva pod kopreno?
Solata, solata in še enkrat - solata; vmes pa česen, ki je že pokukal na plan.
Ravno danes sem posadila še čebulo.
Lani so imeli vsi srečo z njo, zato upam, da sem letos na vrsti jaz.
''If you have a garden in your library, everything will be complete.''
-Cicero
nedelja, 8. november 2020
Utrinki XIX.
Vrt v novembru.
Če imaš nasajeno dotično zelenjavo,
v mojem primeru brstični ohrovt,
se je treba navaditi na škodljivce, ki zavzamejo kapusnice.
To so gosenice kapusovega belina.
Belin je prav lep metuljček:
ampak tudi gosenice so lepe na pogled:
jih bom pustila, saj se plodovi normalno razvijajo.
Tukaj se veselo sončijo kar tr:
Radič štrucar raste kot za stavo:
''Bugs have as much right to a place in the shade as we do.''
~Dorothy Scarborough